Üç küçük öpücük – no.2

Tako. 1 dan je minil, in danes objavljam druga dva dneva potepanja po Turčiji. o_O. Hm… minilo je skoraj dva meseca, ne en dan. Kaj morem, je blo to pa ono, pa spet to, pa novo leto (vsem želim Enako 2008). No nima veze, je kar je.

3. december: Agencija je organizirala izlet na goro Olympos. Najprej na poti, smo obiskali še en primerek Mošeje, ki jih imajo ravno toliko, kolikor mi cerkva v Sloveniji. Zanimivost same gore pa je da na njej vedno gori. Fora je v tem, da izhlapeva plin metan, in ne vem več zaradi katerega razloga, se zadeva vname in potem tako gori. Precej zanimivo, se splača it pogledat. Za vse skupaj obstaja tudi legenda, ki pa pravi da je tu živela mogočna (od boga poslana) žival Kimera (ima levjo glavo, kozje telo in kačji rep, za povrh pa še bruha ogenj), ki jo je moral nekdo (hjao… ne vem več imena) ubiti (gre za nekoga, ki se lahko primerja z gršim Herkulom). Ker pa pa ta pošast ne mmore umreti, se je pogreznila v tla, in ta ogenj je njeno dihanje.

Po tem pohodu, smo se odpravili še v bližnjo vas, kjer smo si ogledali primer vaške osnovne šole. Stavba, oz. bolje rečeno hiška, ima samo dva razreda. V enem so mlajši otroci, v drugem pa tisti ki že znajo pisati in brati. Na posesti je še fuzbal igrišče in pa kurnik s kurami, za katere skrbijo otroci.

Naprej smo se napotili proti kraju Ulupinar, kjer je zelo znano gojišče postrvi, in kjer smo se tudi odlično najedli. Prijetno utrujeni smo se odpravili nazaj proti hotelu.

4. december: Ogled Myre in Miklavževe cerkve. Myra je bilo starodavno mesto, katerega zanimivost je, da je večji del izklesan v živo skalo. V skalo so izklesali predvsem grobnice, to pa zato, da so skrili določene dragocenosti pred pirati, ki so tisti časi probali izropati vsako mesto ki je bilo dostopno po morju. V samem stoji tudi teater, v katerem je odlična akustika.

Malo kasneje smo si ogledali še Miklavževo cerkev, ki je posvečena Sv. Nikolaju, zavezniku mornarjev, prijatelju otrok, … V cerkvi me je predvsem navdušila freska 12. apostolov, ki je še danes v originalnem stanju (nikoli obnovljena, sama cekrev pa je že bila) in zares lepo ohranjena. Prepovedano je kakršnokoli slikanje s fleshom, vendar pa to očitno ne drži za Avstrijce, saj sta dve ženski takoj bliskali, čeprav nam je to vodič prepovedal vsaj petkrat.

Toliko za danes. Več pa upam, da prej kot spet čez dva meseca.